Demian

vir: hilobrow.com

Kaj bo z menoj, mi je bilo vseeno. Na svoj nenavadni in nič kaj lepi način, s posedevanjem po gostilnah in ošabnostjo, sem bil sprt s svetom, to je bila moja oblika protesta. Pri tem sem se uničeval in včasih je bila stvar zame videti nekako takšnale: če svet ne ve, kaj bi z ljudmi, kakršen sem jaz, če nima zanje nobenega boljšega mesta, nobenih višjih nalog, gredo taki ljudje kot sem jaz pač k vragu. Svet naj se kar sprijazni s to izgubo.
(Hermann Hess, Demian)

˝Pridite,˝ je poklical čez nekaj časa, ˝bova zdaj malo vadila filozofijo, se pravi, držala jezik za zobmi, ležala na trebuhu in mislila.˝
(Hermann Hesse, Demian)

Vsepovsod prevladuje združevanje in čredništvo, nikjer pa svoboda in ljubezen, je rekel. Vsa ta povezanost, od študentskega združenja in pevskega zbora pa do držav, je prisilna tvorba, je skupnost iz bojazni, iz strahu, iz zadrege, v jedru pa je gnila in stara in tik pred polomom.
(Hermann Hesse, Demian)