Gospa Bovary

vir: en.wikipedia.org

Vse to je že tolikokrat slišal, da zanj ni bilo več nič posebnega. Emma je bila podobna vsem njegovim ljubicam; čar novosti je polagoma odpadel kakor obleka in v vsej goloti razkril neskončno enoličnost strasti, ki se vedno kaže v istih oblikah in skozi iste besede. Pod enakimi zunanjimi izrazi ta tako izkušeni mož vendarle ni znal razločevati raznolikosti čustev. Podobne stavke so mu šepetale lahkožive ali kupljene ustnice, zato v odkritosrčnost teh ni mogel res verjeti; treba se jih je paziti, si je mislil, kaj ti pretirane izjave skrivajo pod seboj povprečna čustva: kakor da duša svoje polnosti ne bi včasih izlila v najbolj puhle prispodobe, saj vendar nihče ne more nikoli z vso natančnostjo izraziti svojih želja, svojih predstav ter svojih bolečin, saj je človeška govorica kakor počen boben, na katerega udarjamo melodije, ki naj bi premamile še zvezde, pa niso dobre za nič drugega kot za medvedji ples.

(Gustave Flauber, Gospa Bovary)

A če očrnimo nekoga, ki ga ljubimo, se nam vedno nekoliko odtuji. Idolov se ni dobro dotikati: pozlata nam lahko ostane na dlaneh.

(Gustave Flaubert, Gospa Bovary)