Leta milosti

// // Leave a Comment

vir: bukla.si


Nekoč je živela ženska, je pripovedoval moški glas, ki je v eni sami noči odsanjala življenje tako močno, da se prihodnje jutro ni več zbudila. Nekoč je živel moški, je pripovedoval ženski glas, ki je ljubil tako strastno, da je pozabil šteti dneve. kdor pozabi šteti dneve, je nadaljeval moški glas, ujame čas. Kdor ujame čas, je govoril ženski glas, ima eno samo noč dovolj.
(Sebastijan Pregelj, Leta milosti)


Minute se bodo nabirale v ure, dnevi v leto, desetletja v stoletja ... Vendar pa ljubezen ne pozna ur in minut.
(Sebastijan Pregelj, Leta milosti)


Peščica oseb ustvarja zgodovino, medtem ko ji masa podlega.
(Stanka Hrastelj, spremna beseda)


Sicer vsi vemo, kaj je narobe z Ameriko. Vse. (Henry Miller) Morda kdo misli, da se take stvari dogajajo le na oni strani oceana, pa še to le določenim slojem prebivalstva. Biseri življenja, potencirani do skrajnosti in prikazani kot morasta fatamorgana. Vendar so enaka življenja pri nas - morda naših sosedov ali celo nas samih. Absurdi. Grosteske. Farse. Ampak to je življenje naše vrste; to je homo sapiens, animal rationale, in nam še taka računalnišla znanja, poleti v vesolje, dekodiranje genskih zapisov ali gradnja piramid ne pomagajo, da bi bili najveličastnješa vrsta na planetu v polnem pomenu besede. Taka je naša narava, kaj hočemo. A tega ne govorim v pesimistični konotaciji. Nasprotno. Gloria suponat natura, milost predstavlja naravo, na njej gradi. In milosti prav nič ne moti, da je človek po redukciji vseh pridevnikov zgolj animal.
(Stanka Hrastelj, spremna beseda)


Da je to še ena odlična knjiga izpod peresa Sebastijana Preglja, ni nič presenetljivega. Presenetljiva pa je bila spremna beseda. Že dolgo nisem prebrala tako dobro napisane spremne besede in to je definitivno vredno omembe. :)

0 komentarji: