vir: old.culturescapes.ch
Pripovedujem ti spomine iz daljne preteklosti ali sanje. Nič od tega, kar se mi dogaja danes ali kar bi me lahko vključilo v prihodnost. Če dobro pomislim, je to tudi normalno. Vse moje življenje se odvija v preteklosti, spomini me znova oživijo in sanje tudi, te so moja edina sedanjost, kar se prihodnosti tiče, tam sploh ne obstajam, to je prostor, ki me izloča, še preden bi me izločilo biološko življenje.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Sem kot lisica, ki ne more priti do grozdja in zato reče, da je kislo. Pred tem fantom se počutim krivo, ves čas mu nekaj kradem.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Že res, da vsi ljudje, prav vsi, v sebi nosijo željo, da bi popačili resnico, da bi diskreditirali druge in na koncu rekli, da oni nekaj veljajo. Pa ne samo to. Ne ustavijo se, dokler te popolnoma ne posrkajo v svoje mnenje, dokler ti ne vcepijo suma in sovraštva. Hočem, da me pustijo pri miru, da mi nihče ne omadežuje dobre vere. Tako lepo je verjeti, da je svet lepši, kot je, da so ljudje boljši, kot so v resnico.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Že od nekdaj imam rada ljubljenje z očmi in besedami. Morda je v tem nekakšna perverznost, mazohizem. Obožujem odsotnost konca. Rada raztegnem začetek kolikor je le mogoče, in ostajam pri njem. Obilico naslade najdem v mukah platonske ljubezni. Silviu me je vodil v parke. Ni ga kraja, kjer bi bilo toliko čutnosti, kot je park. Danes v to skrivališče, polno zapeljevanja, zahajajo samo še upokojenci in mladi. Pravzaprav imam najraje ti dve vrsti ljudi, ker pri njih ni vulgarne odločnosti spola, ker je njihov spol negotov in jim daje pridih neizmerne prefinjenosti.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Morda sva bili plehki, morda sva bili večvalentni kemični snovi, ki se spajata z več elementi.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Navada, da smo sumili drug drugega, je danes postala katarza, osvobaja nas lastne krivde.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Smejala sem se zvestobam, prisegam. Koliko velikih besed v balonu, ki poči. Prisege zaljubljencev, prijateljev, prisege zvestobe domovini, vse to so samo oblike brez osnove, saj nič ni trajno.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Takrat sem se sovražila, sovražila sem svojo nemoč, ker so me spravili na kolena, ker sem se podrejala temu ničvrednemu zakonu, gnusila sem se sama sebi in edina dobra stvar tega siljenja je bil strup, ki sem ga nabirala kot skrivno veselje, da ga bom nekoč privlekla na plan.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Zelo tvegano je, če se zaupaš prozaistu. :D
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Čutila je neizmerno željo, da bi zamenjala identiteto. Da bi hodila mimo ljudi, ne da bi jo ti prepoznali. Ni večje svobode, kot je ta, da se otreseš poznanstva z drugimi.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Jaz, ki sem vse življenje mislila, da sem ustvarjena za avanturo, sem imela mirno in prijetno življenje kot nemška kuhinja.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Sem kot lisica, ki ne more priti do grozdja in zato reče, da je kislo. Pred tem fantom se počutim krivo, ves čas mu nekaj kradem.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Že res, da vsi ljudje, prav vsi, v sebi nosijo željo, da bi popačili resnico, da bi diskreditirali druge in na koncu rekli, da oni nekaj veljajo. Pa ne samo to. Ne ustavijo se, dokler te popolnoma ne posrkajo v svoje mnenje, dokler ti ne vcepijo suma in sovraštva. Hočem, da me pustijo pri miru, da mi nihče ne omadežuje dobre vere. Tako lepo je verjeti, da je svet lepši, kot je, da so ljudje boljši, kot so v resnico.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Že od nekdaj imam rada ljubljenje z očmi in besedami. Morda je v tem nekakšna perverznost, mazohizem. Obožujem odsotnost konca. Rada raztegnem začetek kolikor je le mogoče, in ostajam pri njem. Obilico naslade najdem v mukah platonske ljubezni. Silviu me je vodil v parke. Ni ga kraja, kjer bi bilo toliko čutnosti, kot je park. Danes v to skrivališče, polno zapeljevanja, zahajajo samo še upokojenci in mladi. Pravzaprav imam najraje ti dve vrsti ljudi, ker pri njih ni vulgarne odločnosti spola, ker je njihov spol negotov in jim daje pridih neizmerne prefinjenosti.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Morda sva bili plehki, morda sva bili večvalentni kemični snovi, ki se spajata z več elementi.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Navada, da smo sumili drug drugega, je danes postala katarza, osvobaja nas lastne krivde.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Smejala sem se zvestobam, prisegam. Koliko velikih besed v balonu, ki poči. Prisege zaljubljencev, prijateljev, prisege zvestobe domovini, vse to so samo oblike brez osnove, saj nič ni trajno.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Takrat sem se sovražila, sovražila sem svojo nemoč, ker so me spravili na kolena, ker sem se podrejala temu ničvrednemu zakonu, gnusila sem se sama sebi in edina dobra stvar tega siljenja je bil strup, ki sem ga nabirala kot skrivno veselje, da ga bom nekoč privlekla na plan.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Zelo tvegano je, če se zaupaš prozaistu. :D
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Čutila je neizmerno željo, da bi zamenjala identiteto. Da bi hodila mimo ljudi, ne da bi jo ti prepoznali. Ni večje svobode, kot je ta, da se otreseš poznanstva z drugimi.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
Jaz, ki sem vse življenje mislila, da sem ustvarjena za avanturo, sem imela mirno in prijetno življenje kot nemška kuhinja.
(Nora Iuga, Šestdesetletnica in mladenič)
0 komentarji:
Objavite komentar